ANTONI GAUDI

Slika 1: Antoni Placid Gaudí i Cornet, 1878, Pau Audouard, Portretna fotografija.

UVOD

Španski arhitekt Antoni Gaudí je ustvaril izjemen arhitekturni opus, ki je prispeval k razvoju arhitekture in gradbene tehnologije v poznem 19. in začetku 20. stoletja, vplival pa je tudi na številne oblike in tehnike, ki so pomembne za razvoj sodobne gradnje.

ŽIVLJENJEPIS

Antoni Gaudí je bil rojen leta 1852 v Riudomsu v nepremožni družini. Poleg tega je bil Antonio že v mladih letih zaznamovan z boleznijo – revmo, ki mu je preprečevala brezskrbno tekanje z vrstniki. Čeprav mu je bilo onemogočeno otroško življenje, je Antoni odrasle že takrat navduševal s svojo sposobnostjo opazovanja in smislom za malenkosti. Leta 1873 se je vpisal na študij arhitekture Escola Provincial d’Arquitectura v Barceloni. Med študijem je izdelal veliko načrtov, med njimi, npr. vrata pokopališča in osrednjo bolmišnico. Sodeloval je z mnogimi arhitekti in leta 1878 za Barcelono oblikoval ulične luči. Leta 1882 je začel sodelovati z arhitektom Joanom Martorellom in leta 1883 začel z oblikovanjem lovskega paviljona za Eusebija Güella v Garrafu in s projektom Sagrade Familie. Med leti 1883 in 1909 se je lotil še mnogo drugih gradenj, npr. mestne palače za Güella v Barceloni, škofovske palače v Astorgi, Casa de los 5 Botines v Leonu, Casa Calvet v Barceloni, za katero pa mu je mesto podelilo tudi priznanje za stavbo leta.
Med leti 1900 in 1914 je začel sodelovati pri Güellovemu najobetavnejšemu projektu – gradnji parka in stanovanjskih zgradb. Od načrtovanih sta bili zgrajeni le dve hiši, Gaudí pa se je do leta 1914 ukvarjal z gradnjo vhoda, velike terase ter kompleksom poti in cest v parku. Med leti 1904 in 1906 se je lotil predelave stanovanjskega bloka v Barceloni. Rezultat je bil drzen slog, ki je v tistem času pomenil pravo revolucijo.

Leta 1906 se je Gaudí z bolnim očetom preselil v eno izmed hiš v parku Güell, da bi oslabelemu starcu prihranil hojo po stopnicah. Oče je umrl oktobra istega leta.
Med leti 1906 in 1910 se je lotil največje stanovanjske hiše – Casa Milà, leta 1908 pa je bil izbran za gradnjo hotela v New Yorku. Gradnja se je ustavila pri skicah in konstrukcijskih risbah, ki še vedno ostajajo le drzna vizija za prihodnost. Leta 1910 so v Parizu odprli edino razstavo Antonia Gaudíja zunaj Španije za časa njegovega življenja. Leta 1914 se je Gaudí odločil, da bo preostanek svojega življenja posvetil gradnji cerkve Sagrada Familia. Umrl je 7. junija 1926 v Barceloni.

DELA

Park Güell

Celoten park je bil prvotno zasnovan kot ogromen amfiteater. »Občinstvo« ne bi sedelo v vrstah, ampak bi sedeže predstavljale hiše, ki so jih nameravali zgraditi. Kar je ostalo od prvotnega načrta, je trg brez naselbine. To »grško gledališče«, kot ga je Gaudi rad imenoval, je precej razsežno: 78,64 X 36,58 m. Približno polovica je zgrajena na trdnih tleh, druga pa stoji na dorskih stebrih. Tako je Grška dvorana stebrov le zasnova za ogromno grško gledališče. Toda stebri imajo še en namen, služijo namreč kot kanali za deževnico. Tako obsežen odprt prostor lahko v kratkem času zbere ogromne količine vode. Stebri so ne glede na njegovo navidezno trdnost votli in tla grškega gledališča prikrivajo zelo zapleteno notranjo mrežo. Tla so popolnoma ravna, niso nagnjena v nobeno smer, zato voda ne odteka. Gaudí je razvil ta odvajalni sistem tako, da je posnemal naravo, nekaj, kar je pogosto počel v svojem zrelem obdobju. Tla trga niso cementirana; voda lahko pronica vanje in tako priteče do ene izmed neštetih zbiralnih posod, ki spominjajo na cevi z majhnimi odprtinami, iz katerih voda teče v votle stebre. Dejstvo, da je voda med potjo prečiščena, še dodatno kaže na natančnost, s katero je Gaudí oblikoval svoje stvaritve. Simetrična razporeditev stebrov je bila prekinjena na nekaterih mestih, da dvorana ne bi bila preveč razmetana. Terasa je prostor, kjer se ljudje srečujejo, ob tem »neskončna klop« ne sledi ravni liniji. Pot vije v neskončnih in različnih zavojih okrog ogromne terase. V tem času je Gaudí posvečal veliko pozornosti organskemu načinu dela. Pri oblikovanje klopi je vložil ogromno truda, saj je hotel zagotoviti, da bi se prilegala človeškemu telesu.

Da bi zagotovil obliko, naj bi na vlažen mavec posedel golega človeka in potem je to obliko vtiskoval pri nadaljnjem delu. Kakorkoli nenavadni se že zdijo okrasi na klopi, so najbližje realnemu, »človeškemu«, »naravnemu«. Z uporabo tisočih zlomljenih barvnih keramičnih koščkov fajanse je dal na klopi ustvariti mozaik, ki močno prekaša okras na strehah in zidovih. Pri oblikovanje se je zanašal na umetniško občutljivost delavcev. Sam ne bi zmogel oblikovati in realizirati vseh delov mozaika. Prav zaradi mozaične prevleke je klop vodoodporna in zelo higienska. Čeprav je klop zelo barvita, ne izstopa; morda prav zaradi svojih organskih zavojev in pregibov, ki tako kot zunanji zid parka, posnemajo obliko hriba. Omrežje poti v parku je narejeno v podobnem sožitju z naravo. Če je klop Gaudíjevo najboljše delo v odnosu do površinskega oblikovanja, je omrežje poti njegov najboljši dosežek v konstrukciji in gradbeni tehniki. S Parkom Güell je Gaudí oblikoval naselbino na do takrat neposeljenem področju in obenem posvetil ogromno pozornosti ohranjanju naravnih elementov pokrajine s čimer je lahko tudi dober zgled današnjemu času. Leta 1984 so njegovo arhitekturo uvrstili na UNESCOV seznam svetovne dediščine. Arhitektura in narava se v Parku Güell povezujeta v nenavadno zavezništvo: arhitektura se ne le prilagaja naravi, ampak daje vtis, da je zrasla iz nje. Na prvi pogled lahko tako, npr. stolp, ki se proti vrhu razrašča v cvet, prepoznamo kot palmo. Kar loči Park Güell od vseh drugih Gaudíjevih del je to, da izkazuje neverjetno povezanost z naravo.

Slika 2: Antoni Gaudí, 1914, pogled na glavno stopnišče v Park Güell.

Slika 3: Antoni Gaudí, 1914, Park Güell.

Sagrada familia

Oziroma bazilika svete Družine, (uradno katalonsko Temple Expiatori de la Sagrada Família, špansko templo Expiatorio de la Sagrada Familia, v dobesednem slovenskem prevodu pomeni Spokorniško svetišče svete Družine). Je masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, a še danes ni dokončana. Arhitekturno jo je zasnoval sam Gaudí, na projektu je delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, leta 1936 pa je gradnjo prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti Francesc Quintana, Isidre Puig Boada, Lluís Bonet i Gari, Francesc Cardoner, Jordi Bonet i Armengol, Mark Burry. Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti. 7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil Papež Benedikt XVI. in jo razglasil za manjšo baziliko.

Slika 4: Antoni Gaudí, 1884, Notranjost Sagrade Familie, pogled v strop.

Slika 5: Antoni Gaudí, 1884, Sagrada Familia, pogled na fasado.

ZAKLJUČEK

Antoni Gaudí je eden najbolj znanih španskih arhitektov, ki se je rodil leta 1852. Šolal se je na visoki šoli za arhitekturo v Barceloni, kjer naj bi zrisal tudi načrte za svojo prvo večjo mojstrovino Casa Vincens, pri kateri je umetniški navdih črpal iz (neo)gotskega sloga, ki je kasneje postal umetniška stalnica njegovega ustvarjanja. Skozi razvoj svojega umetniškega opusa je Gaudí izoblikoval povsem svojevrsten slog, ki številne ljubitelje arhitekture navdušuje še danes. Senzualna, skorajda nadrealistična podoba njegovih zgradb, katerih največja posebnost so zaobljeni zidovi, ga je zaznamovala za začetnika španskega umetnostnega gibanja Art Nouveau. Čeprav so ga poznavalci umetnosti karakterizirali kot umetnika Art Nouveauja, pa je Gaudí v umetnosti zasnoval povsem svoj originalen slog.

SUMMARY

Antoni Gaudí is one of the most famous Spanish architects born in 1852. He was educated at the university of Architecture in Barcelona, where he sketched plans for his first major masterpiece Casa Vicens, in which the art was inspired by (neo)Gothic style, which later became a fixture of his artistic creation. Through the development of his artistic oeuvre, Gaudí developed a very unique style that still impresses many lovers of architecture today. Sensual, almost surreal images of its buildings, whose specialty is rounded walls. He was marked as the pioneer of Spanish art Art Nouveau movement. Although the connoisseurs of art characterize him as an artist of Art Nouveau, his buildings were designed in his very own original style.

VIRI

Slike :

Slika 1 : PAU Audouard, 1878, Portrait photograph of Antoni Placid Gaudí i Cornet [fotografija]. [22.11.2018; 14:40]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/72/Antoni_Gaudi_1878.jpg> (PB).

Slika 2 : JANSOONE Georges, 2010, Main stairs at the entrance of the Park Güell [fotografija]. [22.11.2018; 14:41]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Barcelona_239.JPG/300px-Barcelona_239.JPG> (CC BY).

Slika 3 : www.timeout.com, 2014, Park Güell, Barcelona [fotografija]. [22.11.2018; 14:42]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://media.timeout.com/images/101851347/710/399/image.jpg> (PB).

Slika 4 : SBA73 from Sabadell, Catalunya. 2011. Tot conflueix / All’s conected [fotografija]. [22.11.2018; 14:42]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Ceiling_of_the_nave_of_the_Sagrada_Fam%C3%ADlia#/media/File:Sagrada_Familia_nave_roof_detail.jpg> (CC BY).

Slika 5 : Wjh31 – Wikipedia, 2010, Sagrada familia showing the nativity facade seen from across the facing pond [fotografija]. [22.11.2018; 14:43]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/70/Sf_gp.jpg/1024px-Sf_gp.jpg> (CC BY).

Besedilo:

Antoni Gaudí, 2018, Wikipedia. [Citirano 10.1.2019; 14:45] Dostopno na spletnem naslovu: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Antoni_Gaud%C3%AD>.

Barcelona, 2014, Liza. [Citirano 10.1.2019; 14:52] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.liza.si/potovanja/barcelona-mesto-kjer-zivi-duh-antonia-gaudija/>.

AVTORSTVO

CERAR, Jaka, 2014-15;

KORENČAN, Rok, 2015-16;

POGAČNIK, Hana, 2018-19